Vili
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.11. 2012, 08:44
Prispevkov: 27
|
 Objavljeno: 27 Mar 2017 11:09 Naslov sporočila: INTIMNOST IN POGOVOR |
 |
|
»Del mene se želi z njo prebiti preko, toda po drugi strani me je tega smrtno strah, počutim se kot da me meče kot žogice yo-yo.«
»Vsa razmerja imajo del sprejemanja in del dajanja. Toda v tem razmerju je samo dajanje, skoraj nič pa sprejemanja.«
»Kaj sploh je normalno razmerje?«
KAJ JE NORMALNO
Včasih čutim, da bi se moral vprašati, kakšno je sploh »normalno« razmerje; da bi ugotovil, katerih težav ne bo več, ko bova zmogla stopiti preko zlorabe v preteklosti.
To je pogosta želja, ker je bilo toliko ljudi zlorabljenih v svojih otroških letih. Nekateri smo poskušali razviti zdrave načine okrevanja. Delamo najboljše kot se le da in se sprašujemo ali se tudi drugi ljudje za svoje razmerje trudijo tako kot mi.
Na žalost ne obstaja nekaj takšnega kot je »normalna« zveza, kadar govorimo o teži našega razmerja. Že v osnovi so vsa razmerja enkratna in neponovljiva, predstavljajo povezavo dveh enkratnih individualnih oseb in njihovih lastnih potreb.
Zlahka pademo v skušnjavo, da za vsako stvar v razmerju krivimo zlorabo, ki se je zgodila kateremu izmed partnerjev. Toda sprejeti moramo neizprosno dejstvo, da bi se v razmerju pojavili prepiri, nesporazumi in tudi neljubi dogodki tudi v primeru, če nobeden izmed partnerjev ne bi bil zlorabljen. Dolgotrajna razmerja poznajo tudi prepire in nesporazume. Vsi pari se morajo soočiti s prepiri in neuresničenimi potrebami. Vsak par se v obdobju oblikovanja partnerskega razmerja sooči z razlikami, predvsem na področju pogovora, sprejemanjem stresnih situacij, reševanju konfliktov; z različnimi spolnimi interesi, različnimi potrebami na področju intimnosti in neodvisnosti. Tudi ljudje, ki niso bili nikoli zlorabljeni, potrebujejo nadzor nad svojim življenjem. Borijo se. Prihaja do trenutkov, ko se počutijo daleč drug od drugega in se medsebojno sovražijo. Imajo pa tudi trenutke, ko so v ljubezni globoko povezani in zaradi tega se splača. Povsod so vzponi in padci, obdobja, ko čutimo bližino in obdobja odtujenosti. Res je, da lahko ob preživeli vse te občutke še toliko bolj intenzivno doživljamo, toda ne bi se jih znebili niti v primeru, če bi imeli najsrečnejše otroštvo na zemlji. Ni večne sreče.
Če želite resnično razumeti nekaj več, poiščite par, ki je skupaj že dlje časa in se z njim odkrito pogovorite. Naj vam povedo,kako v resnici vse skupaj zgleda. Vprašajte o njunih konfliktih in prepirih ter kako jih rešujeta in sklepat kompromise. Potem se pogovorite še s kakšnim drugim parom. Pa še s kakšnim. Spoznali boste, da je »normalno« to, da razmerje prinaša tudi bolečino, trdo delo, vznemirjenje. Dolgčas, razočaranja, ljubezen, bližino, oddaljenost in veselje; in vse to se od para do para spreminja. Zato se ne primerjajte z nekim namišljenim idealom, svetujem vama, da skupaj sedeta in si postavita lastne cilje o tem, kakšno naj bo vajino razmerje. Merite lastno uspešnost razmerja s tem, koliko ciljev vama bo uspelo doseči.
VARNOST IN KAOS
Zgleda, da takrat, ko nama gre dobro, se počuti dovolj varno za raziskavo lastne preteklosti, potem pa izgubi vse zavore. Ali se bodo ti cikli kdaj končali?
Da. Ko se preživela prebije skozi okrevanje, se stabilizira; dojemanje preteklosti ni več tako eksplozivno, manj je moteče, slaba obdobja so krajša. Sčasoma vpršanja in občutki glede preteklosti izgubijo svojo frekvenco, velikost in pomembnost. Vdori njene preteklosti v sedanjost bodo postali izjeme, ne pa pravilo.
Morda se sliši paradoksalno, toda to, da se stvari obrnejo na glavo takrat, kose počuti varno, je povsem smiselno. Ko se preživela prične sproščati, ko začuti ljubezen in skrb, ko pridobi občutek varnosti, šele takrat lahko sprosti nekatere svoje obrambne mehanizme, ki jo silijo k nenehni samoobrambi. Ko se sooči z bolečino na enem nivoju in okreva, se šele lahko spusti globlje, na drugi nivo in se sooči z novo bolečino. Ko za lastno preživetje ne potrebuje več lastne obrambe, ima dovolj prostora, da se sooči s čustvenimi izkušnjami iz svojega preteklega življenja.
Morda boste pomislili: »O, lepo! Raje ji potem ne bom nudil takšnega varnega okolja. Ljubim jo, poskušam biti prijazen, nudim ji varnost – in kaj dobim v zahvalo!?« Če se počutite malodušni,je to povsem v redu, toda pomislite tudi na pot okrevanja, po kateri gre sedaj preživela in zavedli se boste, da bo sčasoma sposobna večje intimnosti kot sedaj. Vaša ljubezen in varno okolje, ki ji ga nudite, ji omogoča napredovanje po poti okrevanja, ki ga tako krvavo potrebuje. To je tek na dolge proge, toda s sabo nosi potencial, ki vaju lahko še dodatno zbliža.
RAZDALJA
Intimnost se je med nama hitro pojavila, toda bolj ko sva se zbliževala, večja oddaljenost se je pojavljala med nama. Zakaj s tem, ko razvijava več zaupanja in skrbi, potrebuje večjo razdaljo?
Takšna dinamika je povsem običajna, čeprav nas lahko zelo zmede. Pričeli ste novo razmerje. Vse zgleda povsem lepo in se v redu razvija, toda potem ko se zbližujeta, se stvari ustavijo. Ravno takrat, ko bi se moralo razmerje prevesiti v poglobljeno ljubezen in zavezo, prične preživela skakati iz razmerja, odhajati, postavljati raznolike omejitve, testirati Vaš odnos. Počutite se presenečeni. Kaj neki se dogaja?
Preživele pogosto zelo hitro in zlahka ustvarijo nova razmerja; toda bolj ko raste stopnja zaupanja in zaveze, bolj so panične in Vas pričnejo odrivati. Kar nekaj je možnih razlogov za takšno vedenje. Prvič, na koncu se bo preživela počutila dovolj varno, da se bo zloraba pokazala na površju. Drugič, morda Vas poskuša obvarovati pred »slabim« in »zlobnim«, ki ga čuti v sebi. V sebi se čuti zastrupljeno; ne želi, da njen sram in slabi občutki okužijo tudi Vas. Tretjič, morda samo izraža svoje najbolj osnovne preživetvene potrebe: kot otrok je bila zlorabljena s strani nekoga, ki bi jo naj varoval in jo imel rad; Spoznala je, da ljudje, ki jo ljubijo, jo tudi prizadenejo; da so družine nevarna, nezdrava okolja. Bolj ko se Vam približuje in bliže ko je zaveza v vajinem razmerju, večji so njeni občutki, da se vrača nazaj v primarno družino. Počuti se ujeto in utesnjeno, zato potrebuje pobeg; biti v družini, v odvisnem razmerju, sproža v njej občutke ranljivosti; ko ji nekdo reče »ljubim te«, to zanjo pomeni znak nevarnosti. Če se ne bo zavarovala, bo prav gotovo izničena. Nekoč je že bila zlorabljena s strani osebe, ki jo je ljubila in ji zaupala: zaradi tega si ne zmore privoščiti, da bi se to še enkrat ponovilo.
Eden izmed partnerjev je opisal to dinamiko na naslednji način:
'Najbolj pogosto takrat, ko sva si bila blizu, se je obrnila k meni in rekla: »Nisem več zaljubljena vate,« kot da to ne bi bilo nič posebnega. Bil sem prizadet in užaljen, vendar sva vseeno nadaljevala. Zdelo se mi je, da sem prekoračil čustveno mejo, da sem ji prišel preblizu, zato se me je prestrašila. Njeno sporočilo je bilo: »Malo se umakni. Stran od mene.«'
Intimnost je za preživele nekaj strašljivega. Če ne zmorete naredit koraka nazaj in pogledati na stvar z njene perspektive, zgleda vse skupaj zmešano. Videli boste, da je direktna povezava med potrebo po oddaljenosti in njenimi občutki bližine do vas. Če boste o tem razmišljali na ta način, vam bo morda odleglo. Kakor je razložil eden izmed partnerjev:
'Ko sem se čutil neljubljenega in odrinjenega, sem se spomnil na to, da če se ne bom prebil preko, se ne bova ponovno zbližala. Njena potreba po razdalji je bila barometer tega, kako blizu mi je bila. Ko sem spoznal, da se prebijava skozi to zaradi tega, ker me ljubi, mi je to res pomagalo.'
Ko se soočate s potrebo preživele po umiku, je najbolj važno to, da nadaljujete počasi, da znate ustvariti veliko premorov, ko se lahko posvetita samemu sebi, preden nadaljujeta naprej kot par. Pričakujte, da je njena potreba po umiku test za Vas. (Običajno misli: »Ali si dovolj velik, da me boš v celoti sprejel? Ali boš odšel, ko boš spoznal, kdo sem v resnici?«) Pričakujte povsem nasprotno reakcijo vsakokrat, ko boste naredili korak k večji intimnosti. Spoštujte njeno potreb po umiku. Namesto da se z njo borite, ji poskušajte slediti. Vsakokrat, ko ji boste dopustili dovolj prostora in spoštovali njene meje, ji boste omogočili, da se Vam bo bolj približala.
Poskušajte ugotoviti njen ritem približevanja in umikanja, približevanja in umikanja. Naučite se tega plesa. Govorite o tem, kaj se med vama dogaja. Morda se boste s tem, ko boste prepoznali njeno dinamiko, naučili tudi preživeti ob njej. In včasih se lahko zgodi tudi preboj:
'Odšla sva na terapijo in oba sva se trudila, da bi bila drug do drugega čim bolj spoštljiva. Končno sem ugledal v njej osebo, v katero sem bil zaljubljen. Že dolga leta je nisem več videl. Stopila je ven in videl sem jo. Bilo je neverjetno. Končno sva si uspela povedati, kako zelo se ljubiva. Bil je preblisk resničnosti.'
Morda je potrebno dodatno pretehtati tudi vaš morebitni strah pred bližino. Če preživela nenehno skače iz odnosa in Vas testira, ste morda tudi Vi tisti »zdravi« partner, ki se bliža le takrat, ko se ona umika. Bodite pošteni do samega sebe. Ali takrat, ko si preživela želi bližine, tudi vi potrebujete odmik? Morda ona samo izraža strah in ambivalenco, ki je v obeh?
Par pogosto kar zdrvi v zavezo, toda ob tem je prisoten le del osebnosti. Strahovi in negotovost iz neuresničenega otroštva so skriti nekje v ozadju. »Ljubezen na prvi pogled« pogosto pomeni prav to, da partnerja začutita magično povezavo s staršem, ki ga nikoli ni bilo. Namesto intimnosti je to le način zakrivanja terorja, ki smo ga začutili ob bližini. Do sedaj, ko smo postali odrasli, smo bili že vsi kdaj tudi prizadeti. Za nikogar izmed nas tveganje ni lahko.
Zaradi tega je potrebno počasno premikanje, korak za korakom, to bo dobro za oba. Če želite vzpostaviti dolgoročno razmerje, ni važna intenzivnost razmerja, v katerega vstopate, ampak so važni čvrsti temelji, ki jih boste zgradili. Nikar ne hitite z zavezo, da bi na ta način testirali medsebojno skrb. Vzemite si čas in si dopustite, da v razmerje prinesete sebe kot celoto. Odkrito priznajte svoje strahove – svoje in partnerjeve. To je edini način, da lahko zgradite uspešno in trajno vezo. Je edini način za izkustvo ljubezni med Vami in preživelo – ljubezen tako postane sila, ki spodbuja in osvobaja, ki omogoča rast človeškega duha. |
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
