Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Vili · Objavljeno: 30 Nov 2012 09:28 Naslov sporočila: Zavezniki pri okrevanju

ZAVEZNIKI PRI OKREVANJU

»Spoznati morate tudi svoje lastne probleme.«

»Bodite pripravljeni na trdo delo. Zna biti zelo naporno, toda ta napor vaju lahko zelo močno poveže.«

NIČ MI NI POZNANO

Občutek imam, da so me povabili igrati nogomet, toda nenadoma ne poznam pravil. Kar spremenila so se.

Takšen občutek je med parterji zelo pogost. Življenje teče po ustaljenih tirnicah, potem pa se nenadoma vse obrne. Oseba, ki jo ljubite in verjamete vanjo, se nenadoma znajde v globokem breznu. To brezno imenujemo »incest« ali »spolna zloraba otrok«. Vaša partnerka stopi v svet, ki je vam popolnoma tuj. Kar prelevi se iz običajne osebe v preživelo. Občuti novo identiteto, ki z vami nima ničesar opraviti. Vse kar dela, je novo in tuje. In vi nimate ob tem kaj reči. Razmerje se spreminja. Ne razumete, zakaj. Stvari ne funkcionirajo več. Počutite se zmedenega, izgubite občutek varnosti.
Zares je pravi šok, ko vam oseba, ki jo ljubite, pove, da je bila kot otrok spolno zlorabljena. Če se prej nikoli niste srečali s spolno zlorabo, je že sama misel, da nekdo zlorablja otroke, šokantna. Če prej nikoli niste pomislili na spolno zlorabo v povezavi z vašo partnerko, se boste soočili s povsem novo realnostjo. Morda se boste najprej soočili z vprašanjem, zakaj vam tega ni povedala nikoli prej. Morda imate celo radi njenega storilca. Morda z njim igrate karte vsako soboto zvečer. Sedaj pa ste nenadoma soočeni z dejstvom, da jo je prav on posilil? Zares ni čudno, če se počutite povsem osupli.
Oseba, za katero se vam je zdelo, da jo poznate najboljše na tem svetu, se nenadoma drastično spremeni. Njena čustva, njeni interesi, njeno obnašanje in njeni odzivi se povsem spremenijo. Zalotite se pri razmišljanju: »Saj to sploh ni tista oseba kot sem prej mislil, da je.« In v določeni meri imate prav. Raziskuje del sebe, ki ga je pustila daleč za seboj. Zakopan je bil dolga leta. Toda prav tako je del nje kot vse ostalo.
V šoku ste zaradi nenadnih sprememb in razkritja, potrebujete novo oceno stanja. Dejstvo je, da se je vaš svet spremenil. Niste zmešani. Samo življenjsko dno je udarilo na površje v vaš svet. Niste ga izbrali, toda vseeno se vaše življenje in razmerje zaradi tega spremenita. Stvari ne potekajo več tako kot so tekle prej.
Če sodite med ljudmi, ki so močne osebnosti, ki najdejo varnost v tem, da so odločni in močni, bodo nova dejstva za vas pomenila prav posebni izziv. Nikakršnega predvidevanja ne morete postaviti za obnašanje preživele (pa tudi za vaše odzive ne) v naslednjih mesecih in letih. Izziv bo dosegel vaše skrajne meje; toda hkrati boste dobili priložnost za osebnostno rast in večjo intimnost, ki bo presegla vsa vaša pričakovanja.
Povsem prav imate. Pravila so se spremenila. Poiščite tudi kakšno podporo zase v teh divjih časih.

ZAKAJ JAZ

Zakaj jaz? Zakaj sem toliko kaznovan za nekaj, kar sploh ni del mene? Nisem je jaz zlorabil. Zakaj sem sploh v tej godlji?

To vprašanje je eno najtežjih, ker na njega ni pravega odgovora. Odgovor na vprašanje, zakaj ste v zvezi s preživelim, se najverjetneje skriva globoko v vašem lastnem otroštvu. Po drugi strani pa morda tudi ne.
Spominjam se mojega pogovora z JoAnn Loulan (avtorica knjig: Lezbični seks in Lezbična strast). Opisala mi je, kako se po njenem mnenju najdejo ustrezni pari. Rekla je: »Zgleda kot da smo vsi v enem velikem prostoru. Nekdo nekje dvigne roko in reče: 'Jaz sem alkoholik. Iščem ko-alkoholika.' Nekdo drugi pravi: 'V mladosti sem bil psihično zlorabljen. Ali je kdo tukaj nasilnež?' Spet tretji se oglasi: 'Bojim se obveze. Iščem nekoga, ki se ni sposoben navezati.' Ne vem, kako to, da se najdejo med seboj, vendar zgleda, da jim to uspe tako ali drugače.«
Podzavestni razlogi, s katerimi iščemo primernega partnerja, so nam pri prvem vstopu v partnerski odnos običajno povsem nepoznani. Toda pogosto odigrajo ključno vlogo pri končnem izboru. Partnerji, ki so bili v domačih družinah postavljeni v vlogo skrbnika, očitno ustrezajo preživelim, ki iščejo pozornost in skrb, tako da bi lahko zapolnili svojo družinsko vlogo. Partnerji, ki potrebujejo dosti nadzora, pa so primerni za pasivne in odvisne preživele. In partnerji, ki se niso sposobni soočiti z lastnimi problemi, lahko poiščejo preživelega samo zato, da se ukvarjajo z njegovimi problemi, ne pa svojimi.
Po drugi strani pa je lahko spolna zloraba le ena izmed življenjskih kart, ki ste jih potegnili iz rokava. Partner nima nikakršnih kvalifikacij ali spiska nasvetov, ko vstopi v življenje preživele in vzpostavi z njo odnos. Preprosto zaljubite se v osebo, ki je bila spolno zlorabljena. Morda je samo slučaj, da izvlečete takšno karto. Toliko žensk in moških je spolno zlorabljenih, da sem osebno presenečena, če srečam kdaj koga, ki še nikoli ni imel intimnega razmerja s preživelo ali preživelim.
Del vsakega razmerja je soočanje s problemom, ki vas v življenju spremlja. Vaš problem je sedaj spolna zloraba, lahko pa bi bilo tudi kaj drugega. Vaša partnerka bi lahko zbolela ali umrla. Morda se soočate z neuravnovešenostjo. Morda ne morete imeti otrok ali ste otroka izgubili in vam je umrl. V življenju je dosti tragičnih in žalostnih izzivov, največkrat ne morete vplivati na to, kateri bo prečkal vašo življenjsko pot. Vendar je potrebno vedeti, da se pri spolni zlorabi srečujete s problemom, ki ga lahko rešite, pa čeprav za to porabite ogromno časa in energije.
Spominjajte se na to, da je spolna zloraba nekaj, kar se je dogodilo vaši partnerki. To ni to, kar ona dejansko je. Niste s prizadeto osebo: ste ob dobrem človeku, ki se mu je nekoč v življenju nekaj strašnega pripetilo. Zloraba ni njena krivda. Ni je želela, niti je ni sama izbrala. V tem trenutku pa je s tem preobremenjena, zataknila se je v tem in vi hkrati z njo. Njeno sedanje delo je boj proti posledicam zlorabe. Sami lahko izbirate ali ji boste v tem boju stali ob strani. Lahko pa se seveda umaknete in odidete. Toda odhod še ne pomeni, da boste pri naslednjem izboru imeli srečo s karto, ki jo boste izvlekli iz rokava.
Zato na vprašanje »Zakaj jaz?« ni nikakršnega odgovora. Pogledati boste morali sami vase in pri sebi odkriti svoje odgovore. Osebno sem zelo realistična. Ne verjamem, da se nam stvari dogajajo same od sebe samo zato, da bi izdelali šolo življenja. Verjamem v tragična naključja. Ne verjamem, da se nam vse dogaja z določenim razlogom (da bi osebnostno rasli, se naučili lekcije, doživeli razsvetljenje). Ne verjamem, da ste ob preživeli samo zato, da bi izpolnili neke višje cilje. Preprosto so to stvari, ki se dogajajo. Poskušajte poskrbeti za to, da boste v situaciji rasli tako duhovno kot humano.

OBVLADOVANJE SPREMEMB

Ne poznam več preživele, saj tudi ona sama zase več ne ve, kdo je. Kaj lahko storim? Kako lahko rešiva najino zvezo?

Dovolite ji, da se spremeni.
Spremembe so osnova življenja. Naša življenja predstavljajo serijo sprememb: od otroštva preko mladosti, vse do starosti in smrti. Vsaka stopnja ima svoj nemir, pomanjkanje varnosti, trpljenje, priložnosti in tudi rešitve. Vsakdo, ki živi odprto in pozorno, se sooča s cikli rasti in sprememb. Vsakdo izmed nas ima trenutke v življenju, ko pogleda globoko v sebe in se vpraša, kdo je, kaj dela in zakaj. Spremembe v življenju so stvar našega vsakdana – niso le domena preživelih.
Če želi zveza obstati, se mora s temi krizami soočiti. Tokrat ja pač preživela na vrsti. Morda boste naslednje leto na vrsti vi. Nikoli ne veste vnaprej, kdaj boste morali pustiti svoje običajno vsakodnevno življenje in se soočiti z okoliščinami, ob kateri se boste spraševali: »Zakaj?«
Vsi si želimo, da bi lahko šli skozi spremembe v življenju takrat kot naš partner. Potem bi bile stvari mnogo lažje. (Ali res? Včasih pa je dobro, da je ob nas nekdo, ki je bolj stabilen.) Toda nimamo nikakršne obljube, da se bomo lahko s partnerjem sinhronizirali. Včasih bosta zelo uglašena, spet drugič pa bo trajalo ogromno časa, da bosta kakšne stvari znova predelala in se spoznala. Na srečo zveza lahko prestane tudi takšne viharje. Toda včasih se zgodi, da pride do trenutka, ko zveza preprosto ne more več obstati.
Kolikor je možno, se odprite možnosti za spremembo. Če ste sedaj v odnosu s preživelo, ki se pravkar prebija skozi okrevanje po spolni zlorabi, ste v zvezi, ki raste; v zvezi, kjer se bodo na novo ovrednotile osebne želje, potrebe in samospoštovanje. Če ste odprti za povsem nove vidike pri samem sebi, vam lahko to kot partnerju prinese prednosti. Sprejmite izziv in si dopustite, da v tej preizkušnji tudi osebnostno zrastete v svojem lastnem življenju.
Tudi kadar vas izzivi, skozi katere gre preživela, strašijo in ogrožajo, ji dopustite, da nadaljuje na svoji lastni poti. Ne zadržujte je na mestu, kjer je bila prej. Dopustite spremembo tudi samemu sebi. Potem boste videli, kje bosta na koncu zaključila.

ZAKAJ NE PUSTI TEGA ZA SABO

Zakaj potrebuje preživela ves čas terapijo in podporno skupino? Zdi se mi, da bi tisti, ki želijo priti preko tega, preprosto morali pustiti to za sabo. Zdi se mi, da te podporne skupine slabo vplivajo nanjo, ker jo vedno znova spominjajo na njeno preteklost.

Način razmišljanja v zgornjem vprašanju je značilen za vse, ki iskreno želijo pomagati, ampak ne razumejo osnov okrevanja po spolni zlorabi iz otroštva. Nekdo, ki ga ljubijo, je ujet v bolečini, zato si želijo, da bi bolečina prešla. Napačno predpostavljajo, da se je bolečina pojavila takrat, ko je preživela spregovorila o svoji zlorabi. To ni res. Začela se je s samo zlorabo in s tem, kar se ji je zgodilo. Preživela je čutila bolečino ves ta čas; sedaj pa je končno spoznala, kakšni so vzroki za njeno bolečino. Za nekoga, ki opazuje od zunaj, se zdi, kot da je pozornost, ki jo usmerja v njen problem, problem že sam po sebi, vendar velja, da se je potrebno prebiti skozi bolečino, se usmeriti vanjo, da se jo dejansko premaga.
Tukaj obstaja strašanska razlika med zanikanjem in nasiljem na eni strani in okrevanjem na drugi strani. Res je, bolečino lahko odrinete od sebe, vendar ostane vtisnjena v vaši podzavesti in vpliva na vaše življenje, dokler ne odkrijete vzroka. Večina preživelih je poskušala živeti tako kot da se ni nič zgodilo, poskušale so pozabiti krute dogodke, da bi »pustile preteklost za seboj in skrbele le za sedanjost«. Žal pa se posledicam spolnih zlorab ne moremo tako preprosto izogniti. Če preživela odriva zlorabo iz svojega življenja, se zloraba preseli na njeno življenje na bolj prefinjen, podzavesten način: kaže se v nizki samopodobi, samouničevalnem delovanju, neurejenih razmerjih, problemih na delovnem mestu in neusklajenosti v spolnem življenju.
Če bi bilo možno pozabiti na spolno zlorabo in se na ta način izogniti njenim posledicam, bi večina preživelih takoj podpisala, da gre v šolo pozabljanja. Toda okrevanje ni nekaj preprostega ali lahkega. Odločitev za terapijo in delovanje v podporni skupini ni nikakršna zabava. Je nekaj strašljivega. Ellen Bass mi je nekoč povedala, da je neka podporna skupina njeno knjigo Pogum za okrevanje preimenovala v »Potovanje v pekel«, ker je proces okrevanja tako strašansko boleč.
Toda preživelim podporna skupina ni potrebna do konca njihovega življenja. Dokončna ozdravitev predstavlja trenutek, ko se preživela prebije skozi bolečino in lahko zopet zaživi svoje življenje. Toda tega procesa ne moremo pospešiti ali ga prisiliti. Preprosto sprejeti moramo dejstvo, da bo preživela iskala podporo v podporni skupini tako dolgo, dokler jo bo potrebovala. Za zunanjega opazovalca je to morda težko sprejemljivo, vendar je le njena lastna bolečina edino merilo, s katerim se mora spoprijeti in v tem boju zmagati, tako da lahko stopi preko in zopet zaživi.
Kot partner boste morali sprejeti dejstvo, da se je z zlorabo potrebno spoprijeti. V tem obdobju se bosta ukvarjala z nečem, kar preživela izredno močno potrebuje. Počutili se boste odveč, kot da ji vi podpore ne morete nuditi. Ujetost v takšni situacije je tudi za vas izredno stresna in naporna, tako da bo bolečina tudi pri vas izredno močna.
Ne postavite se ob stran, ne izmikajte se problemu, ne čakajte, da bo okrevanje minilo samo po sebi; aktivno se vključite v njen proces okrevanja in videli boste, kaj vam bo to prineslo.
Poiskati boste morali vir moči, potrpežljivosti in vpogleda v nove možnosti, da boste zmogli prebroditi to težavno obdobje. Preživite več časa v naravi. Zavedajte se tega, da tudi narava odvrže liste in plodove, da gre skozi temačno in mrzlo zimsko obdobje, preden spomladi ponovno zacveti. Razmišljajte o vzrokih, zakaj ljubite svojega partnerja. To je obdobje, ko je vera – v zmožnost preživele, da je dovolj močna za sprejemanje lastnih zdravih odločitev - bistven prispevek z vaše strani skozi samotne, neprespane noči.

Vili · Objavljeno: 13 Jun 2013 08:58 Naslov sporočila: Zavezniki II

PARTNERJI IN ZANIKANJE

Kakšne oblike zanikanja veljajo za partnerje? Kako to vpliva na razmerje?

V osnovi samo zanikanje ni nič slabega. Vsi kdaj pa kdaj potrebujemo lastno zaščito pred stvarmi, s katerimi se ne moremo soočiti ali pa jih lahko sprejemamo le v manjših količinah. Če sem danes na zdravstvenem pregledu, katerega rezultate bom zvedela šele čez dva tedna, imam možnost, da ta dva tedna preživim v strahu, kaj je z mano narobe, lahko pa poskušam to izbrisati iz spomina in preprosto počakam na izvide, brez da bi me to pretirano skrbelo. Temu lahko rečemo majhno zanikanje. Gre za način preživetja. Na neki način je smiselno. Tudi partnerji v svojem življenju pridejo v situacije, ko potrebujejo nekaj zanikanja, da lažje preživijo.
Toda ZANIKANJE je nekaj drugega. Pomeni, da se nikoli ne soočimo z nečim, kar resnično potrebujemo za preživetje. Če malo zanikanje predstavlja začasno zamrznitev dejstev, pa je veliko ZANIKANJE podobno temu, da nikoli ne gremo na pregled k zdravniku, čeprav se zelo slabo počutimo. Pomeni beg pred dejstvom, da je do zlorabe resnično prišlo. Če želite kot partner pomagati, se boste morali prebiti tudi preko velikega ZANIKANJA, opisanega v nadaljevanju.
V osnovi vsak partner zanika, da bi sploh lahko prišlo do spolne zlorabe. Kar ne verjame temu, kar mu preživela govori o krutih izkušnjah iz lastnega otroštva. Odbija možnost, da je preživela kar pozabila na zlorabo za toliko let in da se čez toliko časa kar naenkrat vsega tega spomni. Sploh takrat, ko preživela nima jasnega spomina, se partner izmika resnici in kar ne more verjeti, da je vse to res. Predvideva, da si preživela to le izmišlja ali pretirava glede tega, kar se je res zgodilo. Govorijo nekako takole: »Vse to govoriš le zaradi tega, ker si nekje brala o incestu,« ali si mislijo: »Saj se ji je čisto zmešalo.« Morda tudi ničesar ne rečejo, svojo nejevero izrazijo molče. In to je osnovno zanikanje.
Včasih partnerji sicer sprejmejo informacijo, vendar ne razumejo, da bi lahko za tem stale kakšne posebne škodljive posledice. Sprejmejo samo zlorabo, vendar minimalizirajo njene travmatične posledice. Rečejo kaj takšnega: »Saj to se je vendar zgodilo že pred tolikimi leti,« ali »Saj je šlo le za tvojega učitelja plavanja in zgodilo se je le enkrat.« Ta oblika zanikanja torej priznava samo dejanje, ne more pa sprejeti posledic zlorabe. Domnevajo, da lahko preživela izbira in ima možnost, da preprosto stopi preko zlorabe in pusti krute spomine iz preteklosti za seboj.
Partnerji tudi zanikajo, da bi imela zloraba karkoli opraviti z njimi. Problem preživele sicer zaznajo, toda ne vidijo nobene potrebe, da bi se sami soočili s tem. Preprosto ne želijo pogledati na problem skozi oči preživele in se izogibajo vplivu zlorabe na njuno razmerje. Sebe ne vidijo v nikakršni vlogi pri procesu okrevanja. Ne vzamejo si časa, da bi spoznali dinamiko spolnih zlorab v otroštvu. Izogibajo se temu, da bi pri sebi naredili kakršnekoli spremembe. Pogosto vztrajajo na tem, da se preživela pozdravi sama, čim prej, tem bolje.
Partnerji se na neki način zavarujejo tudi s tem, da ne sprejmejo dejstva, da okrevanje po spolni zlorabi traja izredno dolgo. Postajajo nestrpni in se niso pripravljeni soočiti s tem, da lahko takšna kriza dolgo traja. »Ko je enkrat spoznala, kaj se ji je zgodilo,« mi je pravil neki partner, »sem čakal na trenutek, ko mi bo rekla: Sedaj pa sem spet OK.« To je ena izmed najbolj klasičnih oblik zanikanja, ki partnerju onemogoča, da bi se aktivno vključil v proces okrevanja.
Nadaljnje druženje s storilcem ali z njeno družino, kjer se je zloraba dogodila, je dolgoročno zanikanje problema, ki ima zelo škodljiv vpliv na preživelo. Partner recimo pravi: »Saj jih vendar poznam. Tega ti preprosto niso mogli storiti!« Ker partner ne prepozna odgovornosti storilca, včasih ne spremeni svojega odnosa do njega, kar pa je za preživelo nujno potrebno. Poskuša zmanjšati potrebo preživele, da prekine vse stike s svojo matično družino. Ne vidijo ničesar slabega v tem, če otroci ostanejo v stiku s svojim dedkom. Takšna oblika zanikanja se lahko konča s strašansko krivico, ko je zlorabljena še naslednja generacija.
Na koncu, partner lahko razume dejstvo, da je bila preživela spolno zlorabljena, kot nekaj, kar je pred njim prikrivala. Ko pride zloraba na dan, vse probleme v zakonu pripiše spolni zlorabi. Namesto, da bi odgovorno prevzel svojo vlogo pri problemih v razmerju, napačno sklepa, da je vsak prepir, vsaka spolna težava ali kakršen koli drugi problem le posledica njene zgodovine kot spolno zlorabljenega otroka.
Če želite aktivno stopiti v okrevanje in postati resnični partner, morate najprej premagati lastno zanikanje. Čeprav to ni lahko, je iz stanja zanikanja možno preiti v stanje podpiranja. Pogosto tudi pri samih preživelih traja zelo dolgo, da zaupajo svojim lastnim spominom. Tudi vVi kot partner boste morda potrebovali dosti časa. Če imate probleme s tem, kako sprejeti dejstvo spolne zlorabe in to, da posledice nanjo še vedno vplivajo, vztrajajte in se soočite s tem. S podporo in dodatnimi informacijami boste na koncu sposobni v polnosti verjeti vanjo in ji zaupati.

PREŽIVELA IN ZANIKANJE

Zakaj jaz želim priti preko tega, ona pa za to ni pripravljena?

Če ste v razmerju s preživelo, ki se ni sposobna soočiti s spolno zlorabo, ne morete dosti storiti. Lahko jo vzpodbujate, pokažete smeri, v katerih lahko išče rešitve, lahko ji poveste, kako njeno stanje vpliva tudi na vas, vendar: odločitev za okrevanje je izključno njena. Zaveza za okrevanje je težka odločitev in če je preživela ni pripravljena sprejeti, je k temu ne boste mogli niti nagovoriti niti prisiliti. Če želi in potrebuje okrevanje, bo morala najti lastno moč, učvrstiti bo morala svoje lastno življenje s svojo lastno energijo. To pa se nikoli ne zgodi, dokler ni v polnosti pripravljena za to.
Ljudje se za okrevanje ne odločamo prostovoljno. Nihče ne sprejme odločitve za okrevanje samo zaradi tega, ker se veseli lastne osebnostne rasti. To storijo izključno takrat, ko je bolečina prevelika, da bi lahko z njo preživeli. Bolečina, ki jo čutijo v običajnem življenju, postane tako močna, da je bolečina ob odločitvi za okrevanje in samem okrevanju manjša. Šele to je trenutek v življenju, ko se večina ljudi odloči za okrevanje.
Če preživela v svojem življenju še ni dosegla tega praga, se najverjetneje ne bo mogla odločiti za okrevanje. Morda se to celo nikoli ne bo zgodilo. Nikakršne garancije ni, da se bo nekoč dokopala do spoznanja, da posledice spolne zlorabe uničujoče vplivajo na njeno življenje. Morda boste živeli s preživelo, ki bo ves čas zanikala samo dejanje ali zmanjševala njegove posledice. Po drugi strani, morda pa potrebuje samo več časa, da bo takšno odločitev sploh sposobna sprejeti.
Če opažate, da posledice spolne zlorabe uničujoče vplivajo na vaše razmerje in na drugi strani nimate preživele, ki bi se bila s tem pripravljena soočiti, se morate prej ali slej vprašati: »Ali res želim ostati v intimnem odnosu z nekom, ki si prikriva oči pred dejstvom, da nekaj ta odnos onemogoča? Če si zatiska oči pred zlorabo, kako odreagira na ostale probleme, ki se pojavljajo med nama? Ali imam morda že čez glavo razmerja, ki samo životari v neki črni luknji?«
Resno se morate pogledati tudi sami vase in preveriti, kakšna je vaša odgovornost za vaše razmerje. Morda tudi vi kdaj naredite kaj, kar onemogoča preživelo pri tem, da bi življenje z vami nadaljevala. Včasih lahko partnerjev odmik predstavlja izgubo varnega zavetja za preživelo. Morda se boji dejstva, da jo boste takrat, ko se bo odločila za okrevanje, preprosto zapustili. Bodite pošteni do samega sebe: »Ali sploh hočem ostati ob njeni strani, ko se bo okrevanje začelo? Ali ji sploh nudim dovolj opore in s tem sporočilo, da lahko kljub vsemu vztrajava skupaj?«
Včasih se preživele izmikajo zdravljenju zaradi tega, ker se počutijo pod pritiskom. Pari se pogosto zavrtijo v spiralah prepirov, s katerimi kontrolirajo drug drugega. Vprašajte se: »Ali imam program za dvig njene samozavesti? Ali mislim, da vem, kaj je zanjo najboljše? Ali se pogosto zalotim pri tem, da razmišljam o tem, kaj je najboljše zanjo, namesto da bi se soočil z lastnimi problemi?« Če ste pozitivno odgovorili na katerokoli izmed teh vprašanj, se umaknite. Pustite preživeli dovolj prostora, da razišče svoje lastno življenje in pride do svojih lastnih zaključkov in odločitev.
Ena izmed najboljših oblik za umik je skupina za samopomoč za partnerje Al-Anon. Ustvarili so jih partnerji alkoholikov in zasvojencev z drogami. Skupina partnerje poduči predvsem o tem, kako se naj usmerijo sami vase in rešujejo lastne probleme, hkrati pa se ne vtikajo več v probleme drugih. Morda mislite, da preživele nimajo problemov z alkoholom ali drogami. Toda prav Al-Anon je lahko prostor, kjer boste stopili v stik s samim sabo in pričeli s samostojnim življenjem, ki ga potrebujete. Namesto, da ste usmerjeni k preživeli in njenemu problemu (ali njeni nesposobnosti, da se s problemom sooči), boste dobili spodbudo za to, da se boste osredotočili na stvari, ki jih sami zase potrebujete v svojem življenju. To je zares edini in najboljši način, ki bo prinesel rezultate tudi v spremembi vašega partnerskega odnosa.

TUDI PARTNERJI IMAJO ZGODOVINO

Ali se pogosto zgodi, da so tudi partnerji preživeli, vendar se tega ne zavedajo?

To je scenarij, ki ga pogosto videvam. Ko sem se prvič spomnila moje lastne zlorabe, je šla moja partnerka skozi ekstremno težavno obdobje, ker se je morala soočiti z mojimi spomini in problemi kot preživela. Po pol leta stalnega stresa je zapustila najin odnos, povedala mi je, da ne more biti z nekom, ki ne mara seksa. Leta pozneje, ko sem se že približala koncu na moji poti okrevanja, sem izvedela, da je tudi ona imela svoje lastne spomine na zlorabo. Spoznala sem, da je bila tudi ona preživela. Moja izkušnja je bila zanjo preveč domača. To se pogosto zgodi. Partner, ki se svoje zlorabe ne spominja, je do preživelega zelo negativno naravnan in praviloma zanika spoznanje preživelega.
Po drugi strani pa trpljenje preživele lahko spodbudi partnerja, da tudi sam razišče vprašanja, ki so zablokirana v njegovem spominu. Noah je povedal:
'Skozi vsakodnevno življenje sem odkrival stvari, ki so me spominjale na moje lastno otroštvo. Vsak dan sem s strani preživele poslušal o njenem odraščanju. Najraje bi rekel: »Ubožica, meni se to ni zgodilo.« Toda ustavil sem se in se zamislil: »No, tudi jaz sem daleč od ideala. Tudi sam imam dosti problemov. Tudi moja družina ni mogla biti perfektna.«'
Ko eden izmed partnerjev pogleda v preteklost, se odpre dovolj prostora tudi za pogled v preteklost drugega. Noah dodaja:
'Ko sva se prvič srečala, sva se precej prepirala. Rekla mi je: »Ti delaš to. Ti delaš ono.« Priv instinkt je bil: »Ne, nima prav.« Čez nekaj časa pa sem se vprašal: »Zakaj ji tako pogosto lažem?« Res sem se ji pogosto zlagal. »Zakaj prikrivam toliko stvari?«'
Ko eden izmed partnerjev spregovori o zlorabi, lahko to spodbudi tudi drugega, da razišče svojo preteklost. Če se počutite izredno vznemirjeni, ko preživela govori o zlorabi (bolj kot bi bil običajen čustveni odziv) potem je lahko tudi v vašem spominu skrita vaša lastna izkušnja.
Seveda vaša zveza s preživelo ne pomeni, da imate tudi sami podobne izkušnje. Vendar lahko tako tudi je. Vsekakor bo na vas obdobje, ko se preživela sooča z zlorabo, izredno vplivalo. Ne boste si mogli pomagati in pričeli boste spraševati sami sebe glede lastne preteklosti. Morda ste eden izmed srečnih ljudi, ki izhaja iz »dobre družine«. Toda odprti bodite tudi za možnost, da vas bo raziskovanje preživele o njeni lastni preteklosti pripeljalo tudi do presenetljivih odkritij iz vaše lastne mladosti. Preživela morda ni edina, ki v razmerju potrebuje okrevanje. Eden izmed partnerjev je to zelo preprosto povedal: »Najprej sem njo obtoževal za vse. Potem sva za vse dolžila njeno zlorabo in njenega očeta. Šele nato sem spoznal, da imam tudi jaz svojo zgodovino.«

Vili · Objavljeno: 13 Jun 2013 08:59 Naslov sporočila: Zavezniki III

RAZMERJA MED PREŽIVLIMI

Oba v partnerskem razmerju sva preživela, kako lahko uskladiva najine potrebe?

Če sta oba v razmerju preživela, potem se lahko zgodi, da bosta drug drugemu najboljša prijatelja ali najhujša sovražnika. V najboljšem primeru se lahko v razmerju dveh preživelih najdeta osebi, ki za ustvarjanje intimnosti ne potrebujeta toliko razlag, saj imata obe izkustvo zlorabe iz svoje mladosti. Lahko pride do globokega razumevanja in podpore pri procesu okrevanja, saj ni potrebno vedno znova razlagati, kako se počutiš in zakaj je temu tako. V najslabšem primeru pa lahko zapadeta v primerjave, tekmovanje in nenehne spore. Kot da bi na določen način sprostila najslabši del samega sebe tudi v aktualnem razmerju. Kot partnerja lahko v takšnem razmerju občasno čutita obe skrajnosti, pa tudi vse stopnje, ki obstajajo vmes.
Dosti je odvisno od tega, na kateri stopnji okrevanja je kateri izmed partnerjev. Če je eden že proti koncu procesa okrevanja, drugi pa je z okrevanjem šele pričel, lahko prvi drugemu nudi ogromno podore, svetuje mu pri načinu in poti okrevanja, poda mu lahko mnogo koristnih informacij. Past pa se skriva v bolečini – morda preživeli, ki je že okreval, preprosto ne bo zmogel ali hotel ponovnega soočenja z okrevanjem nekoga drugega. Morda bo prvi preživeli preprosto potreboval čas, da se odpočije od naporov med okrevanjem. Lahko se zgodi, da ji bo lastno okrevanje pobralo toliko moči, da ne bo zmogla nuditi podpore pri okrevanju nekoga drugega. Na koncu lahko to pripelje do tega, da pusti svojega partnerja, naj okreva ob drugih ljudeh.
Morda bo po drugi strani prvi partner pripravljen nuditi več podpore in sočutja. Morda se bo pripravljen bolj posvetiti problemom drugega. Toda pojavi se lahko tudi vprašanje: do kod lahko takšna pomoč sega? Ali lahko zdrži? Ali pa se morda mora umakniti? Včasih preživeli niso sposobni zapustiti partnerja v obdobju njegove najhujše krize, čeprav si tega želijo.
Če sta oba partnerja v procesu okrevanja, bosta potrebovala ogromno zunanje podpore. Preprosto ne moreta pričakovati, da bosta dovolj podpore dobila znotraj partnerskega odnosa. Lastni problemi so tako veliki, da preglasijo sposobnost pomoči nekomu drugemu, tako da na kocu ni dovolj vzajemne pomoči. Zadeva funkcionira, dokler oba ne zapadeta v »črno luknjo«, dokler se depresivna obdobja izmenjujejo in je vsaj eden lahko v vlogi odraslega, ko zapade drugi v spomine otroka. Če pa se oba znajdeta v vlogi nebogljenega otroka, pa to pomeni resno težavo.
Nikar ne pričakujte, da so partnerjeve izkušnje enake kot vaše. Nikar si ne domišljajte, da veste, kako se partner počuti ali kako razmišlja. Morda ne potrebuje enakega načina okrevanja; pot okrevanja pri drugem je lahko popolnoma drugačna. Nikar partnerja ne silite s tem, kaj vi mislite, da potrebuje ali kaj mora storiti. Čeprav se najdejo podobnosti v izkušnjah, se morate zavedati, da nista odraščala v isti družini. Sta različna človeka. Imata različne slabosti in sposobnosti, ki vaju pripeljejo do različnih reakcij. Vsak mora najti svojo lastno pot. Ni neke splošne formule, ki bi jo lahko komurkoli ponudili za okrevanje po spolni zlorabi v otroštvu.
Vaša prva naloga je ta, da vi sami okrevate. Sprejmite dejstvo, da bo prišel čas, ko se boste morali osredotočiti izključno na svoje lastno okrevanje; prišlo bo obdobje, ko partnerju ne boste mogli nuditi nikakršne podpore. V takšnem obdobju se boste počutili kot da se komaj še vlečete po vzporednem tiru. Zaposleni boste s svojim delom, partner bo prav tako zaposlen s svojim; morda ne boste zmogli več kot biti samo priča spremembam drugega. Če oba zapadeta v občutke potrebnosti samemu sebi in ne moreta drugemu ničesar dajati, morate poiskati podporo drugje. Ne pričakujte je od partnerja, ker vas bo razočaral, ne bo mogel izpolniti vaših pričakovanj, počutili se boste odrinjene. Če ste v obdobju, ko ne zmorete ničesar dajati, se raje umaknite in se postavite v vlogo opazovalca – nikar se ne zapletajte v ostre spopade.
Če zapadete v stanje, ko drug iz drugega vlečeta najslabše, nujno poiščita zunanjo pomoč. Partnerska terapija vama lahko pomaga, da bosta razvila strategije, ki vama bodo pomagale, da se bosta privlekla preko najtežjih čeri v tem obdobju vajinega razmerja. Svetovalec vama lahko pomaga razumeti osnovna pravila vajinih osebnosti in vama pomaga, da bosta razmerje bolj zdravo nadaljevala. (Nikar ne čakajte, da boste v krizi, preden obiščete zakonsko svetovalnico; vsi pari lahko potegnejo koristi od občasne pomoči na vseh področjih partnerstva kot so pogovor, spolnost, vztrajanje skupaj.)
Vedno znova se opozarjajte na to, da je v tem trenutku za vas vaše okrevanje daleč najpomembnejše. Zagotovite si skupno preživljanje prostega časa, kjer ne boste osredotočeni na spolno zlorabo. Določite termine, obdobja, v katerih se o spolni zlorabi ne boste pogovarjali. To je nujno potrebno, če želita kot partnerja obstati skupaj. Namerno iščita povezovanje in se izogibajta lastnim občutkom obupanega preživelega, ki poskuša okrevati. Pojdite na bowling. Vzemite si dopust in odpotujte na počitnice. Berite sproščujočo literaturo. Ponovno vzpodbudite zanimanje za kašno izmed dejavnosti iz pričetka vajinega razmerja. Obudite svoj smisel za humor. Prepričana sem, da se dva kot par ne zmoreta izvleči iz drame zaradi okrevanja po spolni zlorabi, če se nista sposobna skupaj smejati.
Na koncu lahko rečem, da je ljubezen in okrevanje ob drugem preživelem lahko zelo pozitivno izkustvo. Oba delata za isti cilj, delita si izkušnje, ob svoji lastni osebnostni rasti si posvečata največjo pozornost. To seveda še zdaleč ne pomeni, da bo vajino razmerje trajajo večno: okrevanje zahteva določeno pripravljenost po spremembah in spoštovanju osebnih želja; včasih razvoj poteka v različnih smereh in se na koncu par tudi razide. To ne pomeni poraza; pomeni le to, da sta rasla drug ob drugem tako dolgo dokler sta zmogla.
Nekateri pari se skozi krizo prebijejo in so si na koncu bliže kot kadarkoli prej. Skupno okrevanje lahko vzpostavi močno povezavo in vama da občutek zadovoljstva, ker sta imela dovolj moči, da sta se soočila s težkim problemom. Okrepi lahko spoznanje, da sta se prebila skozi izredno težko obdobje in na tej osnovi lahko izgradita trdne temelje, ki bodo zagotovili zdravo rast odnosa v naslednjih letih, ko spolna zloraba ne bo več obvladovala vajinega življenja.

KAKO POSTATI ZAVEZNIK

Kakšen je najboljši način (če obstaja), kadar se medsebojno sovraštvo tudi med okrevanjem ne neha?

Če eden izmed partnerjev v razmerju (ali oba) okreva po spolni zlorabi iz otroštva, se lahko hitro zgodi polarizacija mnenj, pride do medsebojnega obtoževanja za lastno bolečino in močnih občutkov malodušja. Zelo pomembno v tem obdobju je to, da svojo jezo in malodušje usmerite proti storilcu in okolju, v katerem se je zloraba zgodila, ne pa proti aktualnemu partnerju. Preprosto morata delati na tem, da sta zaveznika pri iskanju skupnega cilja (boljše sporazumevanje, trud za to, da razmerje ne bi bilo preobremenjeno s spolno zlorabo, delitev intimne spolnosti). Zavedati se moramo, da je bila preživela žrtev zločina, zato ni njena krivda, da se ji sedaj porajajo spomini (prebliski - »flashback«), tako da se v tem trenutku ne more usmeriti v svoje razmerje. Preživela si mora zapomniti, da vi niste sovražnik, niste oseba, ki jo je zlorabila, da preprosto ne morete biti idealni partner, če v tem obdobju ne more biti zadovoljena niti ena izmed vaših potreb.
Paradoks je v tem, da je lahko večji občutek soodvisnosti eden izmed najpomembnejših ključev za to, da ostaneta skupaj. Bolj ko sta dva navezana drug na drugega, več stresa sprostita znotraj razmerja. Zaradi tega je nujno, da oba poiščeta pomoč tudi drugje. Potrebujeta ljudi (ali prostor), kamor lahko odideta, da izrazita svoje malodušje, svoje dvome, svojo jezo. Preživela potrebuje za svojo okrevanje pomoč od drugod, tako da ji vi kot partner preprosto ne morete nuditi dovolj podpore, skrbi, informacij in varnosti.
Sprejmite dejstvo, da je odločitev ali boste ostali v zvezi s preživelo, odvisna edino od vas. Vi ste tisti, ki ste manj prizadeti in zaradi tega so tudi vaše reakcije bolj razumsko usmerjene. V kolikor vidite proces okrevanja kot skupno potovanje, na katerem se bosta morala oba učiti, več sočutja in potrpežljivosti boste čutili eden do drugega. Eden izmed partnerjev, Jack, je pojasnil:
'Bodite pripravljeni na to, da se boste morali soočiti s seboj. Prišlo bo mnogo stvari, ki vas bodo testirale. Pojavila se bodo vprašanja, ki ne bodo imela nobene zveze z razmerjem ali zakonom. Zame je bilo sporočilo jasno: »Naredi red v svoji lastni hiši.« Že zelo dolgo časa sem čutil polarizacijo: preživela je bila oseba, ki je vse to povzročila in jaz sem bil žrtev. In takrat, ko sami sebe vidite kot žrtev, se pričnete smiliti samemu sebi. Ničesar ne naredite. Zame je bilo zelo preprosto, da sem za vse obdolžil njo: »Ona je tista, ki ne mara spolnosti z mano. Ona je tista, ki vzroji, če le rečem kakšno napačno besedo. Ne morem več capljati za njo.« Toda takrat, ko sem prevzel odgovornost za moje lastno duševno zdravje, svoje lastno identiteto in svoje lastno življenje, sem se uspel izvleči iz te zanke. Postala sva zaveznika, prenehala sva biti sovražnika drug drugemu.'

NAJBOLJŠI PRIJATELJI

Preživela ni moj partner in tudi nikoli ni bila. Sva le najboljši prijateljici. Najino razmerje je sestrsko, v njem ni spolnosti. Kako ji lahko pomagam?

Če ste le najboljši prijatelji ali pa živite skupaj kot prijatelji, imate izredno važno vlogo v življenju preživele. Kot najboljša prijateljica lahko zanjo marsikaj storite. Ljubite jo! Spominjajte jo na to, da ji je zlorabo nekdo vsilil; da ona sama ni takšna oseba. Povejte ji, zakaj vi mislite, da je ona najboljša oseba.
Ne zapustite je in ne odrivajte je od sebe v času, ko vas najbolj potrebuje. Vztrajajte na tem, da ostanete del njenega življenja. Sledite ji v njenih vzponih in padcih. Bodite njeno zrcalo, včasih zmedeno, včasih čudaško, včasih očarljivo.
Prinesite ji rože. Skuhajte ji kosilo. Ponudite ji počitek, medtem ko boste vi kaj postorili zanjo, poslušajte z njo glasbo, peljite jo na ples, skupaj berita pesmi na glas, pestujte jo, govorite o svojih sanjah. Naj se razjoče v vašem naročju.
Pojdita skupaj na potovanje ali pustolovščino. Spodbujate jo, naj tvega in poskuša dati od sebe še več.
Vsak dan jo pokličite ali vsaj vsaki drugi dan. Tudi dvakrat ali trikrat v njenih najtežjih dnevih. Pošljite ji kartico po pošti, s kakšno smešno sliko in kakšnim norčavim komentarjem.
Povejte ji, da bo še vse v redu, da ste prepričani v to, da se bo prebila skozi okrevanje.
Skupaj s svojo najboljšo prijateljico odkrivate njeno zgodovino in vpogled v zgodovino vam lahko omogoči bolj realistični vpogled v sedanjost. Vi morate videti prihodnost; vi ji lahko ponudite bližino. Opomnite jo na to, da je v zadnjem letu naredila opazen napredek. Zapišite vse, kar opazite. Ker ste njena najboljša prijateljica, je vaše mnenje zanjo izredno pomembno; lahko ji poveste, če je zagledana v osebo, ki je zanjo nevarna; spomnite jo lahko na trenutke, ko je paniko že uspešno obvladovala; lahko jo spremite na obisk k njenim bratom ali sestram, ker že vnaprej veste, kako težavno bo takšno srečanje.
Preživele, ki imajo najboljše prijatelje ali prijateljice, imajo zelo dobre temelje. Preživela lahko plača terapevta ali se pridruži podporni skupini (vsekakor so to zelo dobre odločitve), toda imeti najboljšo prijateljico, na katero se lahko brezpogojno zanese, imeti nekoga, ki jo ima preprosto rad takšno kot je, ne zaradi tega, ker bi to plačevala ali zato, ker bi z nekom delila svojo agonijo. Če ste vi njena najboljša prijateljica, se lahko preživela zelo dosti nauči o nežni ljubezni in sprejemanju.
Tudi če niste partner preživele, ne zmanjšujte pomena, če ste »le« najboljša prijateljica ali prijatelj. Mnoge preživele imajo prijateljska razmerja, ki so časovno dosti daljša od njihovih ljubezenskih oz. partnerskih zvez. V tem trenutku ste ključni element njenega podpornega sistema. V njenem življenju igrate izredno pomembno vlogo.
Ohranjajte stik in negujete prijateljstvo. Poskrbite za to, da bo preživela želela ohranjati prijateljstvo z vami. Tudi vi jo kdaj poprosite za kakšno pomoč.
Vzemite resno zavezo, da si boste stali ob strani. Potrudite se okrog sporov ali problemov, ki izbruhnejo med vama. Tudi za prijateljstvo se je potrebno potruditi. Ne pozabite na to, da je potrebno v prijateljstvo vnesti tudi zabavo. Verjetno se ob drugih ne more nasmejati na enak način kot se lahko nasmeji ob vas. In včasih je prav smeh najboljša terapija.

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli